Uporabniška izkušnja na preizkušnji ...
Če ste zakorakali na pot razvoja spletnih strani ali pa bi želeli nadgraditi svojo že obstoječo spletno stran/trgovino in ste slišali za optimizacijo uporabniške izkušnje, ste na pravi strani.
V tem prispevku bomo podrobno pogledali uporabniško izkušnjo na spletnem mestu, jo definirali in predstavili delo oblikovalca uporabniške izkušnje.
Predstavili bomo prav tako faze procesa oblikovanja uporabniške izkušnje. Seveda pa definirali, kaj v bistvu pomeni dobra uporabniška izkušnja in kaj z njo pridobimo oz. kaj z njo pridobijo naši uporabniki.
UX je fokusiran na uporabnika in njegove zahteve, pričakovanja in bolečino.
Na kratko povedano je UX oz. uporabniška izkušnja pot, po kateri uporabnik gre, kadar pride na vašo stran. Uporabniška izkušnja se meri po tem, kako hitro uporabnik najde pot od točke A do točke B. Dejavniki pa so hitrost, razumevanje, navigacija in dodatne informacije.
UX je le del širšega procesa oblikovanja in izdelave spletne strani, trgovine ali aplikacije.
Definirajmo, kaj je UX in kaj spada v to področje
UX je del procesa oblikovanja in izdelave spletnega mesta. Kadar se pogovarjamo o uporabniški izkušnji, imamo v mislih predstavo, kako se uporabnik počuti na naši strani. Kar pa ni nujno res. Oblikovalci UX skrbijo za potek informacij in ustvarjajo uporabniško pot od točke A (vstop na stran) do točke B (konverzija).
To zajema:
- Načrtovanje postavitve elementov na strani,
- Gumbov,
- Slik,
- Stranskih vrstic,
- Navigacije in same vsebine.
To velja SAMO za postavitev. Vse, kar je v sklopu z videzom (barve, pisave, velikosti ipd.) je delo UI oblikovalca oz. oblikovalca uporabniškega vmesnika.
Kaj bi želeli z optimizacijo uporabniške izkušnje doseči?
Primer dobre uporabniške izkušnje je, kadar uporabnik pride na stran in enostavno navigira skozi vsebine, brez da bi iskal pod stran ali gumb za nakup. Stran ga vodi čez celotni proces nakupa ali naročanja in vedno ve, kje se nahaja.
Dobro optimizirana stran bo uporabniku vedno ponudila dodatne informacije ali ga peljala na naslednjo stran, kjer si lahko prebere več. Vedno ima možnost kontakta, nakupa, naročnine ali pa enostavnega deljenja s svojimi prijatelji.
Elementi so vedno tam, kjer jih uporabnik pričakuje ali potrebuje. Kadar se v procesu zalomi, je vedno na voljo pot nazaj ali hiter gumb za pomoč.
Kako ravnati ob odprtju: Stran ne obstaja? Uporabniku so na voljo podobne vsebine, ki bi ga morda zanimale.
Optimizacija uporabniške izkušnje
Kot smo rekli, se UX oblikovalec ukvarja z optimizacijo procesov. Ali je to proces nakupovanja ali brskanja med spletnimi recepti. Zato je optimizacija uporabniške izkušnje tako uspešen korak proti doseganju želenih rezultatov na spletni strani.
Že sam premik gumba ali enostavnejša navigacija lahko pripelje ogromne rezultate podjetju.
Do optimizacije pride preko testiranja strani in implementacije že poznanih praks. Velikokrat zasledimo prenasičena besedila; slabe navigacijske menije; slepe ulice ali slastne 404 strani, brez vsebine.
Kako poteka načrtovanje uporabniške izkušnje?
Uporabniška izkušnja se načrtuje na podlagi raziskovanja, razumevanja in testiranja spletnih strani/ trgovin.
Poglejmo si glavne faze načrtovanja:
Definicija cilja spletnega mesta
V prvem koraku vsakega UX projekta je pomembno, da si zastavimo cilje, ki podjetju prinašajo največ vrednote. To so lahko konkretni nakupi, naročnine ali pa prijava na e-mail novice. Smiselno je, da se načrtuje v skladu s cilji podjetja oz. njeno strategijo.
Raziskovanje
V fazi raziskovanja bomo ugotovili smernice in trende industrije. Definirali bomo uporabniške profile (tukaj ustvarimo osebnost oz. persono, ki predstavlja izbrano ciljno skupino) ter ugotovili njihove potrebe, želje in pričakovanja.
Študija konkurence
Kadar se pogovarjamo o študiji konkurence, ne mislimo dolgotrajnih procesov poizvedovanja, intervjujev, anketiranju ipd. Seveda, če bi želeli zelo obširno in globlje razumevanje trga, je tudi to smer, katero lahko uberemo. Ampak v tej točki lahko le v Googlov iskalnik vpišemo svojo dejavnost in raziščemo, kdo je prisoten na spletu, kako se predstavljajo in kako imajo strukturirana spletna mesta.
Ugotoviti želimo, kako se uvrstiti na spletu, v primerjavi s konkurenco tako, da boste izstopali in boste drugačni. Smiselno je prebrskati tudi strani iz tujine.
Velikokrat bomo dobili dober vpogled v trenutne trende, ki se v vaši industriji uporabljajo, in ideje, kako se še bolje predstaviti.
Definicija ciljne skupine in določanja uporabniških profilov (persone)
Ta korak bi označili kot enega izmed najbolj pomembnih v UX procesu. Zdaj je čas, da ugotovimo in določimo najbolj relevantno ciljno skupino in jo podrobno predstavimo z izmišljeno osebo.
Ta oseba bo služila kot referenčna točka za prihodnja oblikovanja. Kadar bomo v dilemi, ali bi bila boljša smer A ali B, se vprašajmo, kaj bi bilo tej osebi bolj smiselno in kaj bi ta oseba pričakovala ali potrebovala.
Vprašanje nastopi, od kod pridobiti te podatke?
Če razvijate dodatno stran ali pilite funkcionalnost za že obstoječo stran/ aplikacijo, lahko uporabimo podatke iz kakšne analitične platforme, kot je na primer Google Analitycs.
V kolikor teh podatkov nimamo, ali pa razvijamo popolnoma novo stran brez predhodnih podatkov, je ta faza procesa bolj kreativne narave.
Potek:
najprej lahko sklepamo po funkcionalnosti in uporabnosti produkta/ storitve in sklepamo, katera ciljna skupina bi bila primerna zanj. Tukaj si lahko pomagamo s kakšnimi stranmi, ki ponujajo analitične podatke za specifično industrijo ali produkte.
Bomo pa zagotovo dobili prave informacije v fazi testiranja, kjer bomo testno stran promovirali ali pa najeli kakšno podjetje, da jo testira za nas.
Katere informacije je smiselno določiti izbrani personi?
Kadar ustvarjamo osebnost ciljne skupine, je smiselno določiti naslednje informacije:
– Ime in priimek (pomaga z vizualizacijo persone)
– demografske podatke (starost, spol, lokacija, stan, služba, izobrazba, družbeni status)
– zgodbo (za persono ustvarimo zgodbo o tem, kdo je, kako se porodi njegova/ njena bolečina in kaj zanjo pomeni rešitev kot tudi, kaj z njo pridobi)
– hobije, navade, zanimanja in preference blagovnih znamk,
– preference mobilnih naprav (pametna ura, mobilni telefon, tablica, prenosnik, stacionarni računalnik),
– frustracija (kaj je uporabnikova bolečina)
– želje, potrebe in pričakovanja.
Funkcionalnost
Ko imamo definirane uporabniške profile, razumemo potrebe in motivacijo svoje ciljne skupine. Zdaj moramo določiti še funkcionalnost strani, ki je najbolj smiselna za naše uporabnike ter pri doseganju poslovnih ciljev.
Priporočljivo je te funkcionalnosti določiti preko sistema, kajti mnogo krat imamo omejen proračun ali zelo ozko časovnico. Zato se moramo zamisliti, katere funkcije so nam najpomembnejše in katere lahko v danih okvirjih tudi uspešno dosežemo.
Žični izris spletnega mesta oz. wireframing
Čas je za sestavo poteka informacij skozi stran. Kadar se pogovarjamo o wireframih oz. žičnih izrisih, si moramo predstavljati le grobe skice strani. V tej fazi še ne delamo konkretnih postavitev, kajti moramo biti odprti za spremembe.
Cilj je ustvariti potek informacij na način, ki je smiseln za vsako persono. Torej ustvarjamo jih s strategijo doseganja uporabnikovih ciljev.
Priporočljivo je, da naredimo min. 4-5 žičnih postavitev za tipsko stran. Tako se ne ujamemo v efekt “igranja na prvo žogo” in dovolimo, da raziščemo različne možnosti, do katerih morda na prvo žogo ne bi prišli.
Uporabniška izkušnja in testiranje
Razumemo produkt, razumemo motivacijo uporabnikov in njihov problem. Oblikovali smo kanal informacij in uspešno vse združili v končno obliko, ki je na pogled dokončana. Zdaj napoči trenutek, kjer bomo ugotovili, ali so naše teze bile tehtne in ali smo se resnično postavili v čevlje uporabnika.
Čas je za testiranje!
Žične izrise prikličemo v življenje s programi, kot so na primer Adobe XD, Figma ali Sketch. Izdelan prototip pa testiramo z resničnimi uporabniki. Testiranje lahko poteka z znanci ali družinskimi člani; oglas lahko tudi objavimo in poiščemo testerje ali pa plačamo zunanjemu podjetju, da prototip strani testira namesto nas. Končni cilj je izpiliti stran do točke, kjer bomo zadovoljni z rezultatom.
In brez skrbi nikoli ne bomo popolnoma zadovoljni, kajti vedno je prostor za izboljšave.
Kadar smo UX izpilili in smo zadovoljni z doseženimi rezultati, se stran preda oblikovalcu UI, ki poskrbi za barve, pisave, slike in druge multimedijske vsebine.
Uporabniška izkušnja se ne konča na strani
Ker UX oblikovalec ustvarja kanale informacij, je njegova naloga, da razmišlja tudi o tem, kaj bo uporabnik naredil, kadar stran zapusti.
V konkretnem primeru so to dodatni marketinški kanali, kot so re-marketing, e-mail-marketing, sistem zapuščene košarice, opomniki za ocenjevanje ali pa mailing, ki vošči uporabniku vse najboljše, ko nastopi njegov dan.
Kadar načrtujemo celovito, je tudi prodajni učinek veliko večji. Torej prodamo več, pridobimo več sledilcev, naši uporabniki pa imajo občutek, da se jih spomnimo in da niso le številke. Posledično so še bolj povezani z našim podjetjem, kar pa ima močan učinek na znamčenje (branding) in ugled podjetja.
Uporabna vsebina
Če bi želeli več informacij, priporočamo naslednje Youtube kanale, v katerih boste našli veliko uporabnih informacij:
- AJ&Smart – UX agencija
- Designership – Mizo (UX oblikovalec)
- Bring Your Laptop – Daniel Scoot (UX oblikovalec)
